Oko je organ vida, ki zaznava svetlobo. Oko leži v očesni votlinici - jamici imenovani očnica. Le - ta ga skupaj z vezivnim tkivom, maščevjem in mišicami dobro varuje pred udarci in tresljaji iz okolja.
Zrklo je okrogle oblike in ga sestavljejo tri ovojnice - plasti.
Zunanja se imenuje beločnica ali vezivna plastkaterto sestavljata beločnica in v sprednjem delu roženica.Beločnica daje očesu belo barvo in se sestoji iz čvrstega vezivnega tkiva, izpolnjenega s kolagenom in ščiti notreanje strukture očesa ter ohranja njegovo obliko.
Druga plast se imenuje žilna plast - žilnica imenovana tudi uvealni plašč, saj le to sestavljajo šarenica, ciliarnik in v zadnjem delu žilnica. Žilnica vsebuje mnogo krvnih žilic, katere oskrbijo mrežnico s potrebnim kisikom.
Tretja plast oz. najbolj notranja plast se imenuje mrežnica. Ta vsebuje fotoreceptorje (čepke in paličice) in pridružene nevrone. Tu se prične nastanek slike, saj se v mrežnici dogajajo foto-kemični procesi, ki se prevedejo v električne impulze, kateri nato potujejo naprej po otični poti do vidnega korteksa v možganih, kjer slika dokončno nastane.

Refraktivne napake očesa (napake pri vidu)

Akomodacija - prilagoditev moči očesne leče
Ambliopija - (leno oko) zmanjšan vid, brez prisotnosti obolenja ali poškodbe vidne poti
Ametropija - refrakcijska nepravilnost, kjer slika ne nastane na mrežnici (kratkovidnost, dalekovidnost, astigmatizem)
Aniseikonija - razlika v velikosti in obliki slike med očesoma
Anisometropija - razlika v refrakcijski moči med očesoma
Antimetropija - eno oko je kratkovidno, drugo oko je dalekovidno
Astigmatizem - napaka v vidu zaradi različne lomnosti žarkov na roženici ali leči
Emetropija - stanje očesa, kjer ni prisotne refrakcijske napake (pravovidno oko)
Hiperopija - dalekovidnost; oko dobro vidi na daleč in slabo na blizu
Makropsija - vidna napaka, kjer oko vidi predmet večji kot v resnici je
Mikropsija - vidna napaka, kjer oko vidi predmet manjši kot v resnici je
Presbiopija - starostna napaka vida, ki človeku onemogoči pogled na blizu (problem branja ali bližinskega dela)
Strabizem - škila, stanje kjer enojni binokularni vid ni mogoč

Makularna degeneracija

Degeneracija makule je najpogostejši vzrok za slepoto pri starejših ljudeh. Tipični pojav starostnih sprememb makule je v obeh očeh hkrati, le da je lahko v enem očesu bolj intenzivno kot v drugem. Rezultat je izguba centralnega vida, ohrani se periferni vid.
Dva glavna tipa makularne degeneracije sta:
Atropično obolenje, ki se imenuje tudi suhi tip. Ta tip napreduje počasi in prizadane 90% ljudi. Povzroči povečano hiranje pigmentnega epitela mrežnice in fotoreceptorjev (paličice in čepki). Vid je lažje prizadet, stagnira počasi tudi nekaj mesecev. Spremembe mrežnice se kažejo po povečani pigmentaciji v določenih predelih pigmentnega epitela mrežnice, ožilje žilnice je povdarjeno. Ljudem so v veliko pomoč povečevalna stekla, priporočeno pa je tudi zadostno uživanje špinače, kivi-ja ter rumenjaka, saj le ti vsebujejo veliko luteina, ki je setavni del makule.
Eksudativno obolenje ali mokri tip, ki je manj pogosto obolenje, izguba vida pa je nagla tudi v nekaj dneh. Do izgube vida pride zaradi drastičnih sprememb na mrežnici, pojavi se krvavenje. Suh tip lahko preide v mokrega.

Katarakta ali siva mrena

Motnjava očesna leče, ki lahko nastane pri odraslem človeku, lahko pa tudi pri dojenčkih (prirojena). Siva mrena povzroči, da se svetloba razprši in s tem povzroči povečano bleščanje ter zamegljen vid. Poznamo več tipov sive mrene, le te lahko povzročijo različni dejavniki. Nam najbolj znana je mrena, ki nastane zaradi starosti. Povzroči pa jo lahko tudi sladkorna bolezen, poškodba očesa (udarec,...), ultravijolična svetloba, dermatitis, visok krvni pritisk, električni šok, zdravila za sistemske bolezni (stereoidi, miotiki, zdravila za raka ali revmo,...). Mrena lahko nastane tudi kot posledica očesnih obolenj, kot so uveitis, visoka kratkovidnost, zaprtje zakotja zaradi glavkoma,... .
Sivo mreno je mogoče operativno odstraniti in s tem povrniti vid, problem ostane branje, ki pa je korigirano z bralnimi očali.

Glavkom - zelena mrena - povišan očesni pritisk

Glavkom je obolenje, ki združuje tri nepravilnosti očesa: sprememba papile (slepe pege), izguba vidnega polja, povečanje očesnega pritiska.
Poznamo več tipov glavkoma, katerega diagnozo postavi okulist in s tem ustrezno zdravljenje. Za orientacijo naj povemo, da se očesni pritisk giba med 13mmHg in 21mmHg, kar je tretirano za normalo, kar je izven teh vrednosti je potrebno preveriti in potrditi še z drugimi testi.
Ko govorimo o glavkomu in ali se lahko zgodi tudi nam moramo poudariti dednost (starši, bratje - sestre), starost (po 40 letu se verjetnost poveča za 2krat), sladkorna bolezen, kratkovidnost, črna rasa,... .
Kaj glavkom sploh je. Človeško oko je polno tekočine. Le ta v očesu nastaja a mora tudi odteči iz očesa. Če očesna tekočina nastaja prehitro ali pa so poti zamašene se zgodi da se tekočina prične zadrževati v očesu in s tem povzročati pritisk, ki poškoduje očesni živec in s tem povzroči odmiranje živčnih vlaken v le tem, posledično nastane poškodba vidnega polja, ki ni ozdravljiva.